- štropôtniti
- -em dov. (ó ȏ) dati kratek, zamolkel glas: prve kaplje so štropotnile / dež je spet štropotnil ob okno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
štropòt — ôta m (ȍ ó) glagolnik od štropotati ali štropotniti: štropot dežja; štropot plohe … Slovar slovenskega knjižnega jezika