- stríženje
- -a s (í) glagolnik od striči: striženje ovc; strojček za striženje; striženje in britje / striženje nohtov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
škárje — rij ž mn. (ȃ) 1. orodje za rezanje iz dveh rezil, ki se ob pritisku na ročaja odpirata v obliki črke V: nabrusiti škarje; rezati, striči s škarjami; konica, uho škarij / kleparske, krojaške, vrtnarske škarje; ovčje škarje za striženje ovc; vrtne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stríg — a m (ȋ) 1. striženje: ovce pred strigom okopajo 2. fiz. istočasno delovanje dveh enako velikih nasprotno usmerjenih sil, katerih prijemališči sta v zgornji in spodnji ploskvi telesa: nateg in strig / obremenitev na strig 3. šport. hitra… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stríža — e ž (í) 1. delo, dejavnost, povezana z odstranjevanjem dlak pri ovcah: pripraviti vse za strižo / ovčja striža 2. striženje: striža ovc; škarje za strižo / volna zadnje striže // kar se nastriže: prodati ovčjo strižo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strížnica — e ž (ȋ) 1. prostor za striženje: ovce so strigli v strižnici 2. mn., zastar. škarje: striči s strižnicami … Slovar slovenskega knjižnega jezika