Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
postréžnik — a m (ẹ̑) star. 1. služabnik, zlasti za osebno strežbo; strežnik: postrežnik mu je prinesel zajtrk v sobo 2. (bolniški) strežnik: postrežniki so prinesli bolnikom kosilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ganiméd — a m (ẹ̑) knjiž., ekspr. mlad, lep strežnik, točaj: stregla sta dva livrirana ganimeda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
láva — 1 e ž (ā) 1. žareča tekoča snov iz zemeljske notranjosti, ki predre zemeljsko skorjo in se razlije po površju: lava teče po pobočju; ognjenik bruha lavo; ljubosumnost je bruhnila na dan kakor lava; divja množica se vali kakor lava / strjena lava… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ministránt — in ministrànt ánta m, im. mn. tudi ministrántje (ā á; ȁ á) v katoliški cerkvi kdor streže duhovniku pri obredih, strežnik: ministrant je pozvonil, maša se je začela; duhovnik in ministranti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblíti — líjem dov. (í) 1. narediti, da pade, steče tekočina, navadno iz posode, po nagnjeni, navpični površini česa: obliti avtomobil, steno; obliti noge s toplo vodo; bilo mi je, kot bi me kdo oblil z mrzlo vodo zelo neprijetno sem bil prizadet,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podlóžek — žka m (ọ̑) 1. navadno manjša priprava za podlaganje: izdelovati podložke; podložiti omaro s podložki; gumijast, papirnat podložek / podložki za kozarce / nositi jerbas na podložku vrh glave na svitku // kar se podloži sploh: dati pod vročo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strežáj — a m (ȃ) 1. kdor streže gostom, navadno nepoklicno: na svatbi je streglo deset strežajev 2. v nekaterih deželah služabnik, zlasti za osebno strežbo; strežnik: naročiti, pozvoniti strežaju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
strežè — éta m (ȅ ẹ) star. strežnik, navadno majhen, droben: streže mu je prinesel časopis … Slovar slovenskega knjižnega jezika
