Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
amputacíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na amputacijo: amputacijski štrcelj ♦ med. amputacijski nož … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kŕcelj — clja tudi krcèlj cljà m (ŕ; ǝ̏ ȁ) redko 1. štrcelj: krcelj odrezane roke / krclji dreves 2. hlod: voziti krclje na žago … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kŕn — 1 a m (ŕ) star. krma2: svetilke so pritrdili na krn; čoln z visokim krnom 2 a m (ŕ) štrcelj: krn noge / amputacijski krn a o prid. (ȓ ŕ) redko nerazvit, zakrnel: krn rep / povsod se je srečaval s krnimi družinami in propadajočimi kmetijami… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navléka — e ž (ẹ̑) redko navlaka: vse to je le navleka ◊ med. nogavici podobna prevleka za štrcelj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okŕnek — nka m (ȓ) 1. knjiž. zakrneli organ: skoraj vse višje razvite živali imajo okrnke; okrnki kril 2. štrcelj: poviti krvaveči okrnek / ekspr. ogledovati okrnke jamborov po nevihti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štŕcljast — a o prid. (ŕ) ki ima štrcelj, štrclje: štrcljasto drevo / štrcljasta žival … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štŕkelj — klja m (ŕ) nar. po rezanju, sekanju preostali del navadno tanjšega debla, stebla, veje; štrcelj: iz štrklja so pognale nove mladike; štrklji hrasta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štúla — e ž (ú) izbočeni del klobuka: klobuk s širokimi krajci in nizko štulo / štula klobuka ● nar. po operaciji je od noge ostala le štula štrcelj; nar. napeti štulo našobiti se; nar. zagrabil je vrečo za štulo in jo zavihtel na ramo za nabrani, prazni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
