- strahoválec
- -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga strahuje: odkriti nočne strahovalce in napadalce / ekspr. otrok je pravi strahovalec v družini uveljavlja svojo voljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
strahoválec
Look at other dictionaries:
strahoválka — e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od strahovalec: strahovalka otrok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
