Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
osranè — éta m (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: ta osrane si še spregovoriti ni upal éta s (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: kaj bo naredilo to osrane / kot psovka osrane prekleto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uscanè — éta m (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: s takimi uscaneti nočem imeti opravka éta s (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: kaj bo naredilo to uscane … Slovar slovenskega knjižnega jezika
usranè — éta m (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: ta usrane ne bo nič dosegel / kot psovka še tega si ne upaš, usrane // nepomemben, ničvreden človek: hvalisav usrane éta s (ȅ ẹ) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: to usrane si še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bába — e ž (á) 1. slabš. ženska, navadno starejša: grda, stara baba; ekspr. prekleta baba nora ∙ šalj. babe se zbirajo, dež bo; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo // nizko (zakonska)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bábji — a e prid. (ȃ) slabš. 1. ženski: babja radovednost; babje opravljanje / prepira so krivi babji jeziki; ekspr. to so babje čenče / ekspr. hudič babji ∙ slabš. babji gregor ženskar, babjak; ekspr. babji semenj hrupen ženski klepet; ekspr. babja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drekáč — a m (á) nizko 1. kdor prostaško, grdo govori: nehaj že, drekač umazani 2. strahopeten, neodločen človek: z njim ne bo nič, čisto navaden drekač je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dríska — e ž (ȋ) 1. nenormalno pogostno iztrebljanje: dobiti, imeti drisko; nezrelo sadje povzroča drisko 2. nizko siten ali strahopeten človek: on je čisto navadna driska / kot psovka driska tečna … Slovar slovenskega knjižnega jezika
driskáč — a m (á) nizko siten ali strahopeten človek: takle driskač te pa res ujezi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fígar — ja m (ȋ) pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: prav je, da te tepe, ko si tak figar; ali se bojite, figarji? // neodločen, nezanesljiv človek: fant ni figar, lahko se zaneseš nanj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
fígovec — vca m (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi in sočnimi, sladkimi sadovi: nasad figovcev 2. žganje iz fig: šilce figovca 3. pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek: če se ne upaš spoprijeti z menoj, bom vsem povedal, kakšen figovec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
