- stótisočéro
- štev. neskl. (ọ̑-ẹ̑) ekspr. veliko, mnogo: ljubezen do gor je segla v stotisočero src
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
stótisočér — a o štev. (ọ̑ ẹ̑) ekspr. številen, mnog: tega se veselijo stotisočeri otroci; stotisočera množica delovnega ljudstva stótisočéro prisl.: uslugo vam bom stotisočero poplačal … Slovar slovenskega knjižnega jezika