Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
čájca — e ž (ȃ) nar. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica: Svete in nedotakljive so bile samo tri ptice: lastovka, štorklja in grlica .. celo čajce so spadale mednje, čeprav ne vem, zakaj (M. Kranjec) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drobljánec — nca m (á) 1. ekspr. droben, majhen otrok: majhni, neugnani drobljanci; imela je polno hišo drobljancev / ostal je drobljanec drobne postave // mladič, zlasti ptičji: štorklja je skrbno pitala svoje drobljance 2. knjiž. majhen drobec, košček:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
otròk — ôka m, mest. ed. otrôku in otróku, mn. otrôci otrók otrôkom otrôke otrócih otróki (ȍ ó) 1. deček ali deklica v prvih letih življenja: otrok je zaspal; negovati, pestovati, previjati otroka; vzgajati otroke; posvojiti otroka; rada je pri otrocih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
státi — 1 stánem nedov. (á ȃ) s prislovnim določilom 1. imeti določeno kupno ali prodajno ceno: obleka stane dva tisoč dinarjev; koliko stane ta knjiga; malo, veliko stati 2. izraža, da se za kaj porabi, plača določena vsota denarja: počitnice na morju… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štŕk — a m (ȓ) nar. prekmursko štorklja: štrki so že odleteli medm. (ȓ) izraža glas pri brizganju, škropljenju: s pištolo na vodo je brizgal okrog sebe: štrk, štrk … Slovar slovenskega knjižnega jezika
visokonóg — a o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. dolgonog: visokonog konj, pes; visokonoga štorklja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzkríliti — im dov. (í ȋ) s končinami narediti gib navzgor: štorklja je še nekajkrat vzkrilila in odletela; vzkriliti z rokami … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žabogólt — a [u̯t] m (ọ̑ ọ̄) knjiž., ekspr. štorklja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
