- štírioglàt
- -áta -o prid. (ȋ-ȁ ȋ-ā) ki ima štiri ogle: štirioglat stolp / štirioglata miza / štirioglat kos blaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
štírioglàt
Look at other dictionaries:
cedéla — e ž (ẹ̑) nar. štirioglat rumen bonbon: Jedla je čokolado in topila v ustih cedele (C. Kosmač) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
četveroógeln — a o [gǝl] prid. (ọ̑) štirioglat: četveroogeln stolp … Slovar slovenskega knjižnega jezika
četveroógelnik — a [gǝl] m (ọ̑) štirioglat predmet: kamnit četveroogelnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
četverooglàt — áta o prid. (ȁ ā) štirioglat: četverooglata deščica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
četverovoglàt — áta o prid. (ȁ ā) star. štirioglat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plôšča — e ž (ó) 1. ploščat, navadno štirioglat predmet: plošča poči, se razbije, zlomi; položiti plošče; postaviti kaj na ploščo; debela, okrogla, tanka plošča; kovinska, lesena, marmorna, steklena plošča / rabi se samostojno ali s prilastkom: balkonska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stebèr — brà tudi stèber bra [tǝb] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) 1. podolgovat, pokončen, navadno večji gradbeni element, ki kaj nosi: postaviti, sezidati steber; streho so naslonili na stebre; betonski, lesen, železen steber; okrogel, štirioglat steber; vitki stebri iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štírivoglàt — áta o prid. (ȋ ȁ ȋ ā) star. štirioglat: štirivoglata miza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vogál — a [au̯] m (ȃ) 1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev: ta predmet ima več vogalov; zadeti se ob mizni vogal; vogal predpasnika se je strgal / stolp je na štiri vogale štirioglat // prostor ob tem delu: sedeti na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
