- štírikóten
- -tna -o prid. (ȋ-ọ̑) ki ima štiri kote: štirikoten ribnik; štirikotno jadro / štirikotna pila
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
štírikóten
Look at other dictionaries:
pràg — prága m, mn. prági in pragóvi (ȁ á) 1. navadno dvignjen spodnji del vratne odprtine med podbojema: narediti prag; prestopiti prag; pomesti čez prag; spotakniti se ob prag; kamnit, lesen prag; visok prag / hišni prag; vežni prag / s praga se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tetragonálen — lna o prid. (ȃ) geom. ki ima štiri kote, stranice ali stranske ploskve; štiristran, štirikoten: tetragonalna prizma ◊ min. kristali v tetragonalnem sistemu v sistemu s tremi med seboj pravokotnimi osmi, od katerih je ena navpična in različno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
