- stikljív
- tudi iztikljív -a -o prid. (ȋ í) ekspr. ki (rad) stika, išče: stikljiv otrok / stikljiv pes
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
stikljív
Look at other dictionaries:
fírbčen — čna o prid. (ȋ) nižje pog. radoveden: bil je stikljiv in firbčen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
