- stikalíšče
- -a s (í) kraj, prostor, kjer se kaj stika: stikališče grebenov; stikališče ploskev; mesto je nastalo na stikališču pomembnih prometnih poti / tu je stikališče kultur, ljudstev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
stikalíšče
Look at other dictionaries:
kríž — a m (í) 1. naprava iz dveh tramov, lat, položenih pravokotno drug čez drugega: narediti, postaviti križ / pribiti koga na križ; viseti na križu / obsoditi koga na smrt na križu 2. rel. ta naprava, s podobo Kristusa ali brez nje, kot simbol… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grebénski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na greben: grebenski rob / zložna grebenska hoja po grebenu / grebenska karta Zasavja in Dolenjskega gričevja ◊ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; grebenska rez del, kjer se stikata boka grebena;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ógel — 1 ógla [ǝu̯] m (ọ̑) 1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev: ta predmet ima štiri ogle; zadeti se ob mizni ogel; ogel rute se je začel cefrati; miza je na štiri ogle štirioglata / ležal je na peči in segel na ogel po … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razdólje — a s, rod. mn. tudi razdólij (ọ̑) geogr. stikališče dveh ali več dolin: razdolje in razvršje ● zastar. po razdolju teče potok po dolini … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razvŕšje — a s (ȓ) geogr. stikališče dveh ali več grebenov, hrbtov: razvršje in razdolje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trómêja — e ž (ọ̑ é) stikališče treh mej: približevati se tromeji / tromeja med Jugoslavijo, Italijo in Avstrijo / tromeja parcel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
