števílčnica

števílčnica: -e ž (ȋ) 1. del priprave z določenimi znaki, navadno s številkami: pogledati na številčnico; svetloba lajša branje rezultatov na številčnici; kazalec se je premikal po številčnici navzgor; številčnica stenske ure; številčnica na telefonskem aparatu 2. del računskega stroja s tipkami: popraviti številčnico 3. uganka, pri kateri posamezna številka v polju lika pomeni eno, vedno isto črko

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

števílčnik — a m (ȋ) del priprave z določenimi znaki, navadno s številkami; številčnica: opazovati nihanje kazalca po številčniku; ura z obdrgnjenim številčnikom; vrgel je kroglico na številčnik rulete ◊ elektr. sestavni del števca, ki kaže merjeno količino; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
števílnica — e ž (ȋ) star. številčnica: številnica stenske ure ◊ šol. slika, sestavljena iz znakov, urejenih na določen način, kot pomagalo pri učenju računstva, računanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
števílnik — a m (ȋ) številčnica: pogledal je na številnik svoje žepne ure; zvonik z velikimi številniki na vseh štirih straneh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svetléti — ím nedov., svétli in svêtli (ẹ í) 1. oddajati, dajati neizrazito, slabo svetlobo: brlivka svetli / na zaslonu so svetlele črte in proge so bile 2. postajati bolj svetel: lasje so ji na soncu svetleli; nebo je polagoma svetlelo / knjiž. obraz mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias