- stêklopiháč
- -a m (ē-á) delavec, ki s pihanjem oblikuje steklene predmete: izučil se je za steklopihača
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
stêklopiháč
Look at other dictionaries:
pihálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor igra na pihalo: pihalci so pred vajo ogreli instrumente; pihalci in godalci 2. redko, v zvezi pihalec stekla steklopihač, steklopihalec: njen oče je bil pihalec stekla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
