- stavkokàz
- -áza m (ȁ á) delavec, ki dela kljub stavki: biti stavkokaz; najeti stavkokaze
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
stavkokáški — a o (ȃ) pridevnik od stavkokaz: stavkokaško delovanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika