- stártanje
- in štártanje -a s (ȃ) glagolnik od startati: vaditi startanje / navpično startanje letala
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
stárten — in štárten tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na start: startna hitrost / startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; startni kamen manjši kvader s poševno zgornjo ploskvijo ob robu plavalnega bazena za startanje;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika