- starosélec
- -lca m (ẹ̑) knjiž. prvotni prebivalec: staroselci so se umaknili v gorske predele; balkanski staroselci; raziskovati kulturo staroselcev; staroselci in priseljenci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
staro... — ali stáro... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na star: staročeh, staroslovenec; starokitajski; staromoden, staroselec … Slovar slovenskega knjižnega jezika