- stárčevski
- -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na starce: starčevska doba / starčevski obraz; starčevska hoja stárčevsko prisl.: starčevsko šibek glas; sam.: v njegovem vedenju je nekaj starčevskega
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
senílen — lna o prid. (ȋ) 1. starosten: ugotavljati zgodnje senilne pojave; senilna obolenja / moški s senilnim obrazom starikavim ♦ med. senilni marazem; senilna demenca 2. slabš. starčevski, starčevsko otročji: senilni starci; postati senilen /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
senílnež — a m (ȋ) slabš. starčevski, starčevsko otročji človek: prišel je neki senilnež … Slovar slovenskega knjižnega jezika