- stanoválec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor stanuje navadno v hiši, bloku: sestanek stanovalcev; hišni red za stanovalce / mesto ima več kot sto tisoč stanovalcev prebivalcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
stanoválec
Look at other dictionaries:
cukrárnar — ja m (ȃ) 1. star. lastnik tovarne sladkorja: bogat cukrarnar 2. nekdaj stanovalec opuščene tovarne sladkorja v Ljubljani … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikóličar — ja m (ọ̑) 1. kdor vozi zlasti tovornjak s prikolico: prometna nesreča se je zgodila zaradi preutrujenosti prikoličarja 2. žarg., avt. vozilo, zlasti tovornjak s prikolico: že dve leti vozi prikoličarja 3. pog. stanovalec v počitniški prikolici:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòstanoválec — lca [u̯c tudi lc] m (ȍ ȃ) 1. stanovalec v razmerju do drugega stanovalca v istem prostoru, v isti hiši: dobiti v sobo sostanovalca; z glasno glasbo je motil sostanovalce / v malih oglasih iščem sobo, grem tudi za sostanovalca 2. jur. imetnik… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stanoválka — e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od stanovalec: stanovalci in stanovalke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stanovník — a m (í) zastar. prebivalec, stanovalec: stanovniki vasi so se zbrali okoli kresa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stránka — e ž (ȃ) 1. v nekaterih državah organizirana skupina ljudi, ki se zavzema za uresničenje svojega političnega programa: ustanoviti stranko; pristopiti k stranki; med strankami se je začel boj za zmago na volitvah; delavska, kmečka, komunistična,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stróšek — ška m (ọ̑) nav. mn. v denarju izražena poraba, raba česa: stroški so se zmanjšali; stroški znašajo tisoč dinarjev; stroške sta si delila; stroške bo krilo, prevzelo podjetje; obračunati, plačati, poravnati stroške; publ. stroške selitve nosi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
