štampíljka

štampíljka: -e ž (ȋ) 1. priprava z gumijastim negativom določenega znaka, navadno pravokotne oblike: izdelovati štampiljke; vzeti štampiljko iz predala; štampiljka z znakom čebelice; štampiljka in blazinica 2. uradni znak z imenom organa, organizacije, z določenim besedilom kot dokaz pristnosti, verodostojnosti listine, akta: dati, odtisniti štampiljko / uradna štampiljka ● pog. planinska koča ima svojo štampiljko svoj žig ◊ adm. datumska, delovodna štampiljka

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

zgláven — vna o prid. (ȃ) nanašajoč se na zglavje: zglavna končnica / zglavna blazina blazina za pod glavo ♦ jur. zglavna štampiljka štampiljka na odpravku ali ovitku uradnega spisa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
datírka — e ž (ȋ) žarg., adm. datumska štampiljka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dátumski — a o prid. (ā) nanašajoč se na datum: datumska štampiljka ♦ geogr. datumska meja meja, na kateri se spremeni datum za en dan … Slovar slovenskega knjižnega jezika
delovóden — dna o prid. (ọ̄) nanašajoč se na delovodnik: delovodna štampiljka / delovodna številka zaporedna številka spisa v delovodniku … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias