srébati

srébati: -am tudi -ljem nedov. (ẹ̄) spravljati v usta kaj tekočega in požirati ob hkratnem vlečenju zraka vase, pri čemer nastajajo šumeči glasovi: srebati juho; srebati iz skodelice; pri jedi sreba / srebati školjke // ekspr. piti v majhnih požirkih: srebali sta čaj in prigrizovali piškote; počasi, z užitkom srebati kavo / sedel je v gostilni in srebal vino ∙ pog., ekspr. rad ga sreba pije (alkoholne pijače) srebáje: srebaje kavo, sta se pogovarjala

Игры ⚽ Нужен реферат?

cmŕkati — am nedov. (r̄ ȓ) redko srkati, srebati: počasi je cmrkal sladko žganje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srébanje — a s (ẹ̄) glagolnik od srebati: motilo ga je njegovo srebanje / počitek ob srebanju kave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srébkati — am nedov. (ẹ̑) ekspr. srebati: srebkati kavo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srebljáti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. srebati: moški so gledali televizijo in srebljali pivo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zasrébati — am tudi ljem dov. (ẹ̄) začeti srebati: dvignil je skodelico k ustom in zasrebal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žúpa — 1 e ž (ú) 1. zgod. sestavni del staroslovanskih kneževin: staroslovanske župe 2. zgod., v fevdalizmu skupnost prebivalcev ene ali več vasi ali njeno ozemlje: župa je krčila gozd 3. nekdaj večja organizacijska enota, ki povezuje društva,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias