- srbênje
- -a s (é) 1. glagolnik od srbeti: srbenje rane, ki se že celi 2. neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju: povzročati srbenje; bolezen z močnim srbenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
ekcém — a m (ẹ̑) med. nekužno vnetje kože, ki povzroča srbenje: ima ekcem med prsti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lasíšče — a s (í) del kože na glavi, na katerem rastejo lasje: masirati, umivati lasišče; čisto, mastno lasišče; srbenje lasišča // redko lasje: bujno lasišče / prodaja umetnih lasišč lasulj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lišáj — a m (ȃ) 1. rastlina, sestavljena iz alge in glive, živečih v sožitju: po deblu raste lišaj; ostrgati z drevesa lišaj; razmnoževanje lišajev; mah in lišaj / drevesni lišaj ♦ bot. islandski lišaj zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slínjenje — a s (ȋ) glagolnik od sliniti: slinjenje ublaži srbenje / slinjenje zaljubljencev / hlinjenje in slinjenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srbečíca — e ž (í) 1. med. kožna bolezen z izpuščaji in močnim srbenjem: zboleti za srbečico 2. poljud. garje: imeti, odpraviti srbečico; srbečica pri prašičih 3. star. srbenje: huda srbečica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sŕbež — a m (ȓ) srbenje: povzročati srbež; močen srbež … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srbljív — a o prid. (ȋ í) ki povzroča srbenje: srbljiv prašek … Slovar slovenskega knjižnega jezika