- sprositi
- gl. izprositi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sprositi
Look at other dictionaries:
izprosíti — prósim tudi sprosíti sprósim dov., izpróšen tudi spróšen (ȋ ọ) 1. s prošnjami priti do česa: hrano so izprosili pri sosedih; izprosila je, da so vzeli sina na delo; za nekaj dni si je izprosil dopust // rel. s prošnjami, molitvijo priti do česa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
