- spriditi
- ipd. gl. izpriditi ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
spriditi
Look at other dictionaries:
izpríditi — im tudi spríditi im dov. (í ȋ) ekspr. povzročiti, da kdo nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: družba ga je izpridila; izpriditi mladino s slabim branjem; v tujini se je do kraja izpridil / izpridil jo je v sleparko / idejno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
