- spŕhati
- -am dov. (r̄) redko sprhutati: na dvorišču je sprhal petelin; prim. izprhati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpŕhati — am tudi spŕhati am dov. (r̄) 1. umiti s prho: izprhati otroka; izprhati si obraz 2. s prhanjem spraviti (kaj tekočega) iz ust, nosa: otrok je izprhal jed; izprhati vodo 3. redko izprašiti, iztepsti: izprhati jopič; prim. sprhati … Slovar slovenskega knjižnega jezika