- sprevídeti
- -im tudi izprevídeti -im dov. (í ȋ) spoznati, dojeti: sprevideti napako, potrebo; sprevidel je, da ni prav storil; sprevidel je, kako malo ve
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
brezmíselnost — i [sǝl] ž (ȋ) knjiž., redko lastnost, značilnost brezmiselnega: sprevideti brezmiselnost svojega početja / to ni več lahkomiselnost, to je brezmiselnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izprevideti — ipd. gl. sprevideti ipd … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprevídenje — a s (ȋ) glagolnik od sprevideti: sprevidenje problema … Slovar slovenskega knjižnega jezika