- spremetáti
- -méčem dov., spremêči spremečíte; spremêtal (á ẹ́) knjiž. premetati: spremetati knjige spremetán -a -o: vse je bilo razbito in spremetano
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
spremétati — am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž. premetavati: spremetati stvari / življenje ga je neusmiljeno spremetalo 2. zastar. obhajati, spreletavati: groza ga spremeta / sram ga je bilo in barve so ga spremetale 3. zastar. spreminjati: kar naprej spremeta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika