spremenljívka

spremenljívka
-e ž (ȋ) 1. fiz., mat. količina, ki spreminja svojo vrednost: zamenjati spremenljivko; relacije med spremenljivkami; konstante in spremenljivke / neodvisna, odvisna spremenljivka 2. knjiž., navadno s prilastkom kar je spremenljivo in vpliva na kaj: človekovo ravnanje je odvisno od številnih spremenljivk, kot so okolje, dednost, zrelost / demografske spremenljivke; psihološke spremenljivke ◊ elektr. podatek, katerega vrednost se med izvajanjem programa v računalniku lahko spreminja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • argumènt — ênta m (ȅ é) kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente; podpreti trditev z argumenti; močen, prepričljiv, tehten argument; argumenti za in proti; kloniti pod težo argumentov ◊ mat. količina, od katere je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • eksplicíten — tna o prid. (ȋ) knjiž. jasen, nedvoumen, pojasnjen: ekspliciten izraz; razlagati v eksplicitni obliki ♦ mat. eksplicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe eksplicítno prisl.:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • eksponênten — in eksponénten tna o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na eksponent 2: eksponentno večanje / eksponentna enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v eksponentu; eksponentna funkcija funkcija, pri kateri nastopa neodvisna spremenljivka v eksponentu …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fúnkcija — e ž (ú) 1. navadno s prilastkom kar mora kdo delati glede na svoj namen; naloga, vloga: odbor že opravlja svoje funkcije; družbena funkcija umetnosti; izobraževalna funkcija šole; vzgojna funkcija kazni; odmiranje državnih funkcij / vsako kolesce …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • implicíten — tna o prid. (ȋ) knjiž. ki je vsebovan, pa ne določno izražen: tekst je implicitna kritika; vse to ima svojo implicitno logiko ♦ mat. implicitna oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem odvisna spremenljivka ni sama na eni strani enačbe… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • indeksírati — am dov. in nedov. (ȋ) elektr. označiti kako vrednost, element s številko, črko za razlikovanje istovrstnih znakov: indeksirati podatke indeksíran a o: indeksirana spremenljivka …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • konstánten — tna o prid. (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni; nespremenljiv, stalen: temperatura je bila ves čas konstantna / bolj ali manj konstantne oblike ustaljene ♦ ekon. konstantni kapital kapital, vložen v produkcijska sredstva; fiz. konstantna… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • logarítemski — a o [tǝm] prid. (í) nanašajoč se na logaritem: logaritemsko računanje / logaritemska enačba enačba, v kateri nastopa neznanka v logaritmandu; logaritemska funkcija funkcija, v kateri nastopa spremenljivka v logaritmandu; logaritemska baza, osnova …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naráščati — am nedov. (á) 1. postajati večji po a) obsegu: oteklina narašča / mesta naraščajo, vasi pa se praznijo b) številu: prometne nesreče naraščajo; prebivalstvo na svetu naglo narašča / mladinsko prestopništvo narašča iz leta v leto 2. dosegati višjo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèodvísen — sna o prid. (ȅ í ȅ ȋ) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”