- spremèn
- -éna m (ȅ ẹ́) zastar. sprememba: nagel spremen vremena / v enem letu je nastal velik spremen
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sprémen — mna o prid. (ẹ̑) ki spremlja kaj, navadno a) kot dopolnilo: poslal mu je svoje pesmi s spremnim pismom / spremno besedo h knjigi je napisal urednik zbirke b) kot posledica: spremni pojavi; spremne bolezni / spremne okoliščine ● spremna četa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika