- sprehajálec
- -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se sprehaja: srečevati sprehajalce; sprehajalci v mestnem parku
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sprehajálec
Look at other dictionaries:
osámljen — a o prid. (ȃ) 1. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: osamljen človek; na starost je bil osamljen / počutil se je osamljenega / zelo je osamljen in žalosten sam // ki je brez podpore, sodelovanja drugih: to je bil napad osamljenega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šetálec — lca [lc in u̯c] m (ȃ) zastar. sprehajalec: ulice so polne šetalcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
