- sprégati
- -am nedov. (ẹ̄) lingv. menjavati končnice pri glagolu: spregati (glagol) v ednini; sklanjati in spregati; prim. izpregati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sprégati
Look at other dictionaries:
izprégati — am tudi sprégati am nedov. (ẹ̄) odpenjati vprežno žival in ji snemati vprežno opremo: izpregati konje; prim. spregati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glágol — a m (á) lingv. pregibna beseda, ki lahko izraža dogajanje v času, naklonu in načinu: spregati glagol; določiti glagolu osebo, število in čas / dovršni glagol ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; končno dovršni glagol ki izraža konec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konjugírati — am nedov. (ȋ) lingv. menjavati končnice pri glagolu; spregati: deklinirati in konjugirati konjugíran a o: geom. konjugirana premera premera kroga, elipse ali hiperbole, od katerih vsak razpolavlja drugemu premeru vzporedne tetive, prirejena ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sedánjik — a [tudi sǝd] m (ā) 1. lingv. glagolska oblika za izražanje sedanjega dejanja: spregati glagol v sedanjiku; prva oseba sedanjika / dramatični sedanjik sedanji čas, ki dovršno preteklo dejanje prikazuje kot sedanje; izkustveni sedanjik sedanji čas … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spréganje — a s (ẹ̄) glagolnik od spregati: spreganje glagola biti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spregátev — tve ž (ȃ) glagolnik od spregati: spregatev (glagola) v ednini; spregatev in sklanjatev / ponavljati spregatve … Slovar slovenskega knjižnega jezika
