- spotík
- -a m (ȋ) glagolnik od spotakniti se: vsak spotik na nevarni poti bi bil usoden / spotiki in padci v življenju
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
spotikljáj — stil. spotíkljaj a m (ȃ; ȋ) 1. majhen spotik: vsak spotikljaj na nevarni poti je lahko usoden 2. ekspr. manjša napaka, narejena zlasti zaradi nepazljivosti, površnosti: v prvem dejanju je naredil več spotikljajev / recitirati brez spotikljaja… … Slovar slovenskega knjižnega jezika