- spostiti
- gl. izpostiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
izpostíti — póstim in ím tudi spostíti spóstim in ím dov., izpôstil in izpóstil tudi spôstil in spóstil (ȋ ọ, í) nav. ekspr. s postom, odtegovanjem hrane povzročiti občutek potrebe po jedi: zapornike so izpostili; ko se bo izpostil, bo spet rad jedel … Slovar slovenskega knjižnega jezika