- sporočítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od sporočiti: sporočitev naslova
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sporočítev
Look at other dictionaries:
denunciácija — e ž (á) sporočitev nadrejenim o dejanju kake osebe z namenom škodovati ji; ovadba, prijava: za dosego cilja so uporabljali intrige in denunciacije; anonimna, podla denunciacija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odjáva — e ž (ȃ) glagolnik od odjaviti: odjava stanovalca / odjava obrti ♦ žel. sporočitev prometnika predhodni postaji, da je proga prosta // listina, s katero se odjavlja: napisati odjavo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
