- spoprijèm
- -éma m (ȅ ẹ́) glagolnik od spoprijeti se: v spoprijemu s fanti je dobil nekaj bušk / spoprijem s sovražnikom / spoprijem s problemi; trd spoprijem z resničnostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.