- spodóbnost
- -i ž (ọ́) spodobno vedenje, ravnanje: skrbeti za red in spodobnost; prekršiti pravila spodobnosti / iz spodobnosti, zaradi spodobnosti ni ugovarjal ∙ zastar. vesti se po spodobnosti spodobno
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
spodóbnost
Look at other dictionaries:
pljúniti — em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz ust, navadno slino, sluz: nabralo se mu je toliko sline, da je moral pljuniti; pljuniti kri; pljuniti na tla, v pljuvalnik; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek // na tak način izraziti omalovaževanje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pristójnost — 1 i ž (ọ̄) z zakonom dana pravica in dolžnost opravljati kako (pravno) dejanje, odločati o čem: dobiti večjo pristojnost; določiti pristojnosti delavskega sveta; preseči svojo pristojnost; prenos pristojnosti od enega organa na drugega / to ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spodóba — e ž (ọ̑) star. 1. spodobnost: ni mu bilo mar za spodobo 2. podobnost: spoznati koga po spodobi; spodoba med očetom in sinom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spodóbje — a s (ọ̑) knjiž., redko spodobno vedenje, spodobnost: ravnati po pravilih spodobja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
