- spodbujeválnik
- -a m (ȃ) med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca: bolniku so vstavili spodbujevalnik / srčni spodbujevalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
pacemaker — ja [péjsméjker] m (ẹ̑ ẹ̑) med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca, srčni spodbujevalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sŕčen — 1 čna o prid. (ȓ) nanašajoč se na srce: srčni utrip; srčna mišica / srčni bolnik; dobiti srčni napad / srčni kirurg / srčna bolečina, rana; srčne skrivnosti / knjiž. srčni izlivi; srčne težave ljubezenske; srčne vezi; rad se pogovarja o srčnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stimulátor — ja m (ȃ) knjiž. spodbujevalec, pobudnik: stimulator za znanstvenoraziskovalno delo / kritičen pogovor je bil močen stimulator za uprizarjanje kvalitetnih odrskih del močna spodbuda ♦ med. stimulator za srce spodbujevalnik za srce … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzbujeválnik — a m (ȃ) med. priprava, ki z električnimi impulzi spodbuja bitje srca; spodbujevalnik: imeti vzbujevalnik / srčni vzbujevalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika