- spodbudljív
- tudi izpodbudljív -a -o prid. (ȋ í) spodbuden: njegov glas je spodbudljiv; spodbudljive besede spodbudljívo tudi izpodbudljívo prisl.: spodbudljivo se nasmehniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.