- spočêlo
- -a s (é) knjiž. začetek, izvor: to je spočelo vsega zla / spočelo govora
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
spočêlo
Look at other dictionaries:
spočéti — čnèm dov., spočél; nam. spočét in spočèt (ẹ ȅ) 1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: spočela je in rada bi rodila; spočeti iz ljubezni, v pijanosti / spočeti otroka; ni spočela s svojim možem // povzročiti nastanek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
