- špetír
- -a m (ȋ) nižje pog. prepir, prerekanje: povzročiti špetir; špetir med zakonci, s sosedi / živeti v špetiru s kom ∙ nižje pog. pri sosedovih je večen špetir zelo pogosto se prepirajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.