- spésniti
- -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. vzeti, ukrasti: fant mu je spesnil denar; spesniti zavojček s police ● nar. večkrat spesne kako robato nehote reče, pove spésniti se 1. izmuzniti se, izmakniti se: snop se je spesnil z voza / sreča se mu je spesnila iz rok 2. brezoseb. zdrsniti, spodrsniti: na mokri skali se mu je spesnilo ------ -im dov. (ẹ̑) napisati pesem: v teh letih ni veliko spesnil / spesniti odo, sonet / spesniti verze za nagrobni spomenik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.