sovrážnost

sovrážnost
-i ž (ā) 1. sovražen odnos, sovražno čustvo: kazati sovražnost v besedah in dejanjih; sovražnost do tujca / nenavadna sovražnost do življenja 2. mn., publ. vojaške operacije, oboroženi spopadi: ustaviti, začeti sovražnosti; sporazum o prekinitvi sovražnosti med državama / izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • animóznost — i ž (ọ̑) knjiž. nenaklonjenost, sovražnost: moje stališče do njega je brez vsake animoznosti; animoznost med igralcema …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mŕzel — zla o [ǝu̯] prid. (ȓ) 1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke // ki vzbuja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • narásti — rástem tudi rásem dov., narásel in narástel; naráščen (á) 1. postati večji po a) obsegu: matici je zadek zelo narasel / jajca in sladkor umešamo, da vse skupaj naraste; testo je lepo naraslo / zaradi deževja je reka narasla / publ. roman je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naspróti — prisl. (ọ̑) 1. izraža usmerjenost h komu ali čemu pri gibanju, navadno s sovražnim namenom: sovražnik gre nasproti; veter piha nasproti; nasproti vozeči avtobus // izraža položaj, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: ob… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèmiroljúbnost — i ž (ȅ ú) evfem. napadalnost, sovražnost: nemiroljubnost države / nemiroljubnost njihovih namenov je očitna …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nènaklónjenost — i ž (ȅ ọ) negativen odnos do koga: njegova nenaklonjenost ga je bolela; ni mogel skriti svoje nenaklonjenosti do njega / nenaklonjenost občinstva je sprejemal ravnodušno / evfem. nenadoma je začutil v sebi veliko nenaklonjenost do teh ljudi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • píhati — am nedov., tudi pihájte; tudi pihála (í) 1. nav. 3. os. gibati, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi: zunaj piha; imeli smo sončno vreme, vendar je precej pihalo; pihati v sunkih / zapri vrata, pod… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • píhniti — em dov. (í ȋ) 1. iztisniti zrak skozi priprta, našobljena usta, navadno z določenim namenom: pihniti skozi luknjo v cev; močno pihniti / pihniti dim / pihnil je luč in odšel spat // s pihom odstraniti: pihniti prah z mize 2. s pihom izraziti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • postráni — in po stráni prisl. (á) 1. izraža položaj predmeta, ki je od navpične smeri nagnjen a) v desno ali levo stran: dal si je klobuk postrani; postrani držati glavo; ležeče črke so oblikovane postrani / drži se postrani b) v katerokoli stran: stene… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pretopíti — ím dov., pretópil (ȋ í) 1. pretaliti: pretopiti kovino / pretopiti zlato v zlate palice; pren., ekspr. življenjsko izkustvo je pesnik pretopil v umetniški izraz 2. pog. zamenjati, spremeniti: pretopiti blago v denar; pretopiti denar v zlato;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”