- sòučinkováti
- -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ) skupaj s čim učinkovati: barva tal prijetno součinkuje / publ. to razočaranje je součinkovalo pri končnem oblikovanju njegove podobe sovplivalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sòučinkováti
Look at other dictionaries:
sòučinkovánje — a s (ȍ ȃ) glagolnik od součinkovati: uspešno součinkovanje naštetih glasbenih elementov / součinkovanje bioloških zakonitosti pri družbenem dogajanju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
