- šotoríti
- -ím tudi šotóriti -im nedov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) taboriti: med počitnicami je šel šotorit; šotoriti ob reki, v gorah / tam je šotorila vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
kočeváti — újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v ruskem okolju, nekdaj nomadsko živeti, biti nomad: to pleme še vedno kočuje / kočevali so iz kraja v kraj 2. knjiž., redko zasilno prebivati, taboriti, šotoriti: vojaki so kočevali v majhni oazi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šotorjênje — tudi šotórjenje a s (é; ọ̄) glagolnik od šotoriti: vračati se s šotorjenja; oprema za šotorjenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika