- sòplezálec
- -lca [u̯c tudi lc] m (ȍ-ȃ) plezalec v razmerju do drugega plezalca, s katerim skupaj pleza: pomagati soplezalcu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
varováti — újem in várovati ujem nedov. (á ȗ; á) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes varuje dom; mora ostati doma in varovati hišo / otoček zapira in varuje vhod v pristanišče / votlina jih je varovala pred dežjem, zastar.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavarováti — újem tudi zavárovati ujem dov. (á ȗ; á) 1. s čim, danim na določeno mesto, narediti kaj (bolj) varno pred čim slabim, nezaželenim: zavarovati rastlino pred mrazom; zavarovati poslopje z visokim zidom; zavarovati se pred udarci; zavarovati si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòplezálka — e [u̯k in lk] ž (ȍ ȃ) ženska oblika od soplezalec: poskušal je rešiti onemoglo soplezalko … Slovar slovenskega knjižnega jezika