- sólopétje
- in sólo pétje -a s (ọ̑-ẹ́) solistično petje: ta umetnik je največje uspehe dosegel v solopetju / recitaciji je sledilo solopetje / študirati solopetje; profesor solopetja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sólopévski — a o prid. (ọ̑ ẹ) nanašajoč se na solopetje: solopevska točka / solopevski oddelek glasbene šole … Slovar slovenskega knjižnega jezika