- sòlastník
- -a m (ȍ-í) kdor je skupaj s kom lastnik česa: izplačati solastnikom deleže; solastnik delavnice / člani delovne skupnosti so postali solastniki proizvajalnih sredstev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sòlastník
Look at other dictionaries:
sòlastníca — e ž (ȍ í) ženska oblika od solastnik: solastnica hiše … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòlastníški — a o (ȍ ȋ) pridevnik od solastnik: solastniško razmerje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sòlastníštvo — a s (ȍ ȋ) pojav ali dejstvo, da je kdo solastnik: pridobiti solastništvo; prvine solastništva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vèleindustriálec — lca m (ȅ ȃ) v kapitalistični ekonomiki lastnik ali solastnik enega ali več velikih industrijskih podjetij, tovarn: veleindustrialci in veleposestniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
