- sokŕvica
- tudi sokŕvca tudi sókrvica -e ž (ȓ; ọ́) prozorna tekočina, ki se pojavi na odrgnjenem mestu telesa: iz rane mu je mezela sokrvica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mezéti — ím [mǝz in mez] nedov., tudi mezì (ẹ í) s prislovnim določilom zelo počasi in v majhnih količinah teči: iz lesa mezi smola; sokrvica mezi iz rane; po stenah kleti je mezela voda / ekspr. po licih so ji mezele debele solze; brezoseb. povsod je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sokŕvičen — tudi sokŕvčen tudi sókrvičen čna o (ȓ; ọ) pridevnik od sokrvica: sokrvični izcedek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
solzéti — ím [u̯z] nedov. (ẹ í) 1. ekspr. v majhnih količinah, kapljicah teči: smola je solzela po deblu; sokrvica solzi iz rane 2. star. rositi se: kamniti stebri so solzeli in kovina se je potila ∙ zastar. marsikatero oko je solzelo marsikdo je jokal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
solzíti se — ím se [u̯z] nedov. (ȋ í) 1. izločati solze: zaradi dima se oči solzijo; desno oko se mi solzi / v mrazu in vetru se človek solzi; solziti se od smeha // ekspr. jokati: ihtela je in se solzila; če ga le grdo pogledaš, se začne solziti / kaj bi se … Slovar slovenskega knjižnega jezika