- sójenje
- -a s (ọ́) glagolnik od soditi: sodnik je prekinil sojenje; sojenje skupini, obdolženi kraje / sojenje nogometne tekme ♦ jur. sojenje na prvi stopnji
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dvóstôpenjski — a o [pǝn] prid. (ọ̑ ō) ki ima dve stopnji: dvostopenjski razvoj ◊ jur. dvostopenjske volitve posredne volitve; dvostopenjsko sojenje sojenje na dveh instancah; strojn. dvostopenjski kompresor kompresor, ki deluje v dveh stopnjah z vmesno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóstópen — pna o prid. (ọ̑ ọ̑) 1. nanašajoč se na dvostop: dvostopna kolona vojakov 2. dvostopenjski: dvostopni razvoj ♦ jur. dvostopno sojenje; strojn. dvostopni menjalnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inkvizícija — e ž (í) 1. zgod. katoliško cerkveno sodišče od 12. do konca 18. stoletja za sojenje, preganjanje krivovercev: odpraviti, ustanoviti inkvizicijo; krute metode inkvizicije; žrtve inkvizicije / v času inkvizicije / španska inkvizicija v Španiji od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ríhta — 1 e ž (ȋ) navadno v zvezi krvava rihta 1. zgod., v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki; deželsko sodišče: poklicati koga pred krvavo rihto / krvava rihta ga je obsodila na smrt 2. star. sojenje, sodni proces:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sôdba — e ž (ó) 1. odločitev sodišča o obravnavani sporni, kazenski zadevi na koncu sodnega postopka: objaviti, razglasiti sodbo; pritožiti se zoper sodbo; s sodbo razveljaviti // besedilo s to odločitvijo: natipkati, podpisati sodbo / izročiti sodbo 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sóden — dna o prid. (ọ) 1. nanašajoč se na sojenje: sodni običaji primitivnih ljudstev / sodna dvorana, palača / sodni akti, spisi / sodni organi 2. nanašajoč se na sodišče: sodna administracija, uprava / sodna odločba / sodna komisija / sodni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tájen — jna o prid. (ā) 1. za katerega javnost, oblast ne ve: imeti tajen sestanek; dogodki so ostali tajni; tajna organizacija; tajna radijska postaja; tajno društvo 2. s katerim se javnost, ljudje ne morejo seznaniti: tajno srečanje državnikov /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vlomílec — lca [u̯c in lc] m (ȋ) kdor vlomi, vlamlja: prijeti vlomilca; spreten vlomilec; sojenje vlomilcem ♦ jur. prstni odtisi vlomilcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika