Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mêhek — in mehák mêhka o tudi ó prid., mehkéjši stil. méčji (é ȃ é) 1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
palatál — a m (ȃ) lingv. soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik: palatali in guturali // soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e, mehki soglasnik:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
palatalizírati — am nedov. in dov. (ȋ) lingv. 1. tvoriti soglasnik hkrati z dvigom jezične ploskve kot pri glasu j, mehčati: palatalizirati soglasnik 2. spremeniti soglasnik zaradi sledečega sprednjega samoglasnika: palatalizirati k palatalizíran a o:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cerebrálen — lna o prid. (ȃ) 1. anat. možganski: cerebralni živci 2. knjiž. umski, razumski: cerebralne in emocionalne asociacije ◊ lingv. cerebralni soglasnik soglasnik, ki se izgovarja z jezikom na trdem nebu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ínterdentálen — lna o prid. (ȋ ȃ) ki je, obstaja med zobmi, medzoben: interdentalni prostor ♦ lingv. interdentalni soglasnik soglasnik, ki se tvori s konico jezika ob sekalcih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
máskulinum — a in na m, prvi pomen mn. máskulina s tudi máskulini m (ȃ) 1. lingv. moški spol: postaviti pridevnik v maskulinum / maskulina na soglasnik samostalniki moškega spola na soglasnik 2. knjiž., redko moški: biološka potreba maskulinuma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mèdzóben — bna o prid. (ȅ ọ̄) ki je, obstaja med zobmi: medzobni prostor ♦ lingv. medzobni soglasnik soglasnik, ki se tvori s konico jezika ob sekalcih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehčáti — ám nedov. (á ȃ) 1. delati kaj tako, da se (rado) a) udere, vda: sonce je mehčalo asfalt; sneg se že mehča b) gnete, oblikuje: z gretjem mehčati vosek c) reže, grize: mehčati meso; avgusta se je grozdje že mehčalo postajalo sočno, zrelo 2. delati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
na — predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka ná (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, tako da nastane neposreden dotik, ali dosege takega položaja: na glavo dati; iti, priti na goro; bombe padajo na mesto;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèzvóčnik — a m (ȅ ọ̑) lingv. zveneči ali nezveneči soglasnik, ki zahteva pred seboj po zvenečnosti enak soglasnik: zvočniki in nezvočniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
